Nataša: Zakaj se vedno znova vračam na Šrilanko?

Na Šrilanko sem kajtat prvič odpotovala oktobra 2011 in se od takrat tja vrnila še dvakrat. Moj prvi trimesečni načrt potovanja po Aziji je sicer padel v vodo zaradi zlomljene noge, ampak daleč od tega, da bi me to odvrnilo od vrnitve: ko ti Šrilanka zleze pod kožo, se ji preprosto ne moreš več upreti.

1. SIJOČI NASMEHI

Največje bogastvo Šrilanke so njeni ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati in se zraven smejijo tako, kot da jim bo zdaj zdaj izrinilo ušesa. Včasih želijo pomagati celo preveč, saj te lahko hitro usmerijo v napačno smer, ker ne želijo izpasti nevedni. Ampak vztrajnost se splača in tako sem po precejšnjem mahanju z rokami, kazanju na svojo surf torbo in spodbudnem nasmihanju končno pristala na pravem vlaku. Sicer zagozdena kot sardina, ampak skupna gostija z ananasom in rakci, ki sem jo delila s sopotniki, je odtehtala vsakršno nelagodje.

Ti trenutki, kot so pogovori z gostitelji, ribiči, otroci in prodajalci, se mi vedno živo vtisnejo v spomin. Običajno še več dni po obisku Šrilanke v odgovor na vprašanja nežno migam z glavo sem ter tja in se nezavezujoče smehljam, kar lahko v šrilanščini pomeni ja, ne ali mogoče. Sicer precej priročna zadeva, ker pa lahko vodi do nemalo zmede, sem našla tale zelo informativen video, ki mi bo do februarja pomagal povsem osvojiti subtilne razlike v zmigovanju z glavo.

  

2. VALOVI

Marca 2013 sem tako ravno na repu surf sezone prispela na jug, v vasico Midigama. Valovi so bili v zadnjih vzdihljajih, ampak ravno primerni zame, da se opogumim in znova poskusim naučiti uloviti kakšen val. Kaj je lepšega kot ob svitu v kopalkah zariniti v morje, ki je toplejše od zraka? In se potem vrniti v Plantation Surf Inn, kjer me je moj brat Chathu pričakal z mango smutijem, palačinko, zibanjem glave in širokim nasmehom (glej 1. točko)?

 

 

 

 

 

3. HRANA

Jutranjim izletom v vodo je navadno sledilo poležavanje v tropskem vrtu do kosila z vrhunsko izbiro karijev, v katere je bržkone Chathujeva mama zlila vso svojo ljubezen, ker so bili tako neznansko dobri! Šrilanka je res raj na zemlji za ljubitelje manga, ananasa, papaje, kokosa, riža in karija, dala iz leče, palačink s sladkim mlekom, rib, rakcev in še in še. Večina je prilagojene nežnim brbončicam zahodnjakov, lahko pa za popestritev prosiš tudi za začinjeno na lokalni način.

 

 

Tukaj pa si lahko pogledaš, kako se z nasmehom pripravlja testo za roti.

 

Večer je bil spet čas za skok v vodo, včasih spuščanje malih želvic nazaj v ocean in klepetanje z drugimi popotniki, ki so obtičali na južni obali Šrilanke.

 

 

 

 

 

4. SLONI!

Nekaj neznansko nežnega in modrega se skriva v teh mogočnih bitjih in najbolje jih je videti v naravi. Jaz sem šla v naravni rezervat Udawalave, kjer so se v tropih brezskrbno sprehajali med grmičevjem, kakali in žvečili travo.

5. POPOLN SPOT ZA KAJTANJE

Septembra sem se odpravila na polotok Kalpitiya na severozahodu otoka, ki ima svojo mikroklimo z malo dežja in veliko, veliko vetra. Poleti piha konstantnih 20 do 30 vozlov, pozimi pa od 15 do 25 vozlov. Malo manjša laguna Kappaladdi je popolna za freestyle, velika laguna Kalpitya pa za učenje in odskočno desko na downwind trip skoraj do konice sipine, kjer offshore veter ustvarja izjemne pogoje s povsem mirno gladino vode (poglej si kaj o tem spotu pravi Craig!). To je še vedno eden mojih najljubših spotov.

6. KULTURA

Med potovanjem po otoku lahko v posameznih vasicah začutiš vero, ki je v večini, naj bo to budizem, hinduizem, krščanstvo ali islam. Vsekakor pa lahko vedno prebiješ led s pogovorom o kriketu. Že omemba imena Ponting je bila dovolj, da sem obveljala za poznavalko in sledilo je odobravajoče kimanje z glavo.

V čast pa sem si štela, ko me je Chathu povabil na praznovanje ob polni luni. Singalci, ki pripadajo budistični veri, ga imenujejo dan poja, in takrat je vedno tudi državni praznik, prodaja mesa in alkohola pa je prepovedana. Ko je čez palmove liste pokukala debela luna, smo tako odšli v tempelj, ga nekajkrat v sveti tišini obkrožili in premišljali o svojih željah. Potem smo prižgali sveče in kadilo ter odšli domov. In ja, kar nekaj želj se mi je uresničilo 🙂

 

Jaz sem se ponavadi vedno zataknila na plaži, ampak Šrilanka skriva še mnogo drugih stvari: festivale, čajne plantaže, starodavna mesta, templje, začimbe, neokrnjene plaže in bujno džunglo. Komaj čakam, da se tja vrnem februarja in raziščem še kakšno od njenih dragocenih skrivnosti. Še malo …

Želiš zraven? Kar poglej si našo ponudbo, zagotovo se najde kaj tudi zate!

[fb_button]

NAJ UPORABNE NOVICE PRILETIJO KAR NA E-MAIL!

Prijava na novičke