4 resni problemi, s katerimi se danes soočajo oceani!

Problemi oceanov

Ocean je srce našega planeta. Povezuje vse ljudi na svetu, tako kot srce povezuje celotno telo. Uravnava podnebje, nahrani milijone ljudi, proizvaja večino kisika, ki ga dihamo, je dom številnih čudovitih bitij… A se vsako leto srečuje s hujšimi težavami, ki jih povzročamo ljudje.

NEKAJ DEJSTEV O OCEANIH

Oceani in morja predstavljajo 97% celotne vode na Zemlji, vendar je to slana oceanska voda, ki ni primerna za pitje. Globalno, povezano telo slane vode na Zemlji delijo celine in večja otočja v pet oceanov. Kar 95 % oceanov teh pa je še ne raziskanih. Po nekaterih trditvah vemo več o vesolju, kot pa o oceanih, se pravi našem planetu.

Oceani so veliko bolj pomembni za nas kot si mogoče mislimo. Oceani proizvajajo 70% našega kisika, absorbirajo in prerazporejajo toploto po vsem svetu in upravljajo globalne vremenske sisteme.

Težave oceanov

4 NAJVEČJI PROBLEMI, S KATERIMI SE SOOČAJO OCEANI

1. HUDO ONESNAŽENJE, PREDVSEM S PLASTIKO

Med Kalifornijo in Japonsko leži otok, ki ni vrisan v noben zemljevid. Je odraz človeške malomarnosti. Sestavljen je iz smeti in meri osem milijonov kvadratnih kilometrov, torej le nekaj manj kot Evropa.

Čeprav je ta otok odpadne plastike eden največjih, pa ni osamljen. Večji in manjši otoki smeti se pojavljajo preko vseh oceanov. Za ta fenomen so odgovorni morski tokovi, ki otok držijo skupaj, krivci za nastanek pa smo seveda mi-ljudje, ki še vedno dovolimo, da prevelike količine smeti pristanejo v naših oceanih.

Težave oceanov

Problem imamo, ker so količine smeti v oceanih in same razsežnosti otokov tako ogromne, da jih ne moramo pospraviti.

Se pa določene države že načrtno bojujejo proti zmanjšanju ali celo preprečevanju uporabe plastike ter tako skušajo vsaj preprečiti širjenje otokov. Med njimi je na primer tudi Tajvan, kjer bodo do leta 2030 povsem ukinili uporabo plastičnih vrečk, slamic in pribora za enkratno uporabo.

Plastike v morju je že skoraj toliko kot rib: zaradi naših odpadkov poginjajo ptice, želve, kiti …

Problem se začne že pri najmanjših koščkih plastike in najmanjših morskih živalih in nadaljuje tudi do tistih največjih, kot so ogromni kiti, ki jih na obale večkrat naplavi z želodčki polnimi smeti.

Kako lahko vsak pomaga? Tudi majhni koraki štejejo. Drži se načela: zmanjšuj, ponovno uporabi, recikliraj. Obstajajo alternative – okolju prijaznejši materiali, ki razpadejo prej kot plastika. Uporabljaj vrečke iz blaga, ki zdržijo tudi več let … Velik problem pa predstavlja tudi mikroplastika. Več o tem pa si lahko prebereš v našem preteklem blogu Mikroplastika: Kaj je in kako prizadane naše okolje.

2. PREVELIK ULOV MORSKIH ŽIVALI

Človek ima že od nekdaj velike apetite, a v zadnjih letih se zdi, da smo povsem pozabili na naravo in želimo zadostiti le svojim požrešnim potrebam.

Ravno zaradi tega je prišlo tudi do problema prevelikega ulova rib oziroma z angleško besedo rečeno »overfishing«. »Overfishing« pomeni, da ulovimo več rib, kot se jih lahko preko naravnih poti razmnoži.

Več kot 30 odstotkov ribjih vrst je bilo potisnjenih izven svojih bioloških meja in potrebujejo stroge načrte za njihovo obnavljanje.

Overfishing pa ne ogroža le ribjih vrst, ampak tudi ekonomski status obmorskega prebivalstva, katerih edini vir prihodka je ribolov.

Velik problem pa je tudi ta, da v svetovnih oceanih biva vse manj velikih plenilskih rib, ki jih s prekomernim ribolovom ogroža človek. Majhne ribe skoraj nimajo več plenilcev in zaradi tega bodo kmalu prevzele nadvlado nad morji.

Ne le, da prevelik ulov povzroča izumiranje vrst, ampak npovzroča pravi začarani krog, saj lahko pomanjkanje nekaterih rib povzroči, da naslednja vrsta v verigi strada in počasi izumira ne glede na to ali je zanimiva za ribolov ali ne.

Težave oceanov
3. ODMIRANJE KORALNIH GREBENOV

Apnenčaste korale pokrivajo le 0,07 odstotka morskega dna in vendar živi na koralnih grebenih več kot četrtina vseh živalskih in rastlinskih vrst. Le tropski deževni gozdovi premorejo primerljivo stopnjo biološke raznolikosti.

Koralni grebeni so prava paša za oči s svojo neverjetno barvno paleto in življenjsko pestrostjo. A kaj se zgodi, ko začnejo korale umirati? Postanejo povsem bele.

Koralni grebeni v zadnjih letih hitreje odmirajo in sicer zaradi globalnega segrevanja, saj to dviguje tudi temperaturo morja, kar povzroča odmiranje koral in pa širjenje bolezni, ki korale napadajo.

Poleg močnega dviga temperatur morja, pa obstoj koralnih grebenov močno ogroža tudi masovni turizem. Odpadne vode iz hotelov, ki se stekajo v morje, povečan morski promet in velike količine smeti so dejavniki, ki še dodatno pospešujejo odmiranje koral. Veliko škodo na koralah na primer povzročajo tudi ladijska sidra.

Tajski koralni grebeni so zaradi turizma že v kritičnem stanju, zato so se v letošnjem letu že odločili, da bodo na določene turistično priljubljene destinacije začeli omejevati dostop turistov ali pa celo plažo povsem zaprli za turiste. Med drugim so med junijem in septembrom prvič v zgodovini za turiste zaprli plažo Maya Bay, kjer so posneli hollywoodsko uspešnico Obala iz leta 2000. Oceanologi pravijo, da je to le začasna rešitev in da bi bilo potrebno oblegane plaže zapreti za vedno in ne le začasno.

Težave oceanov
4. MRTVA OBMOČJA

Mrtva območja so deli oceanov, kjer zaradi pomanjkanja kisika ni možnosti za življenje. Strokovnjaki sumijo, da ta mrtva območja nastajajo zaradi globalnega segrevanja.

Število in velikost mrtvih območji narašča, trenutno so jih odkrili okrog 400. Nekatera mrtva območja pa so nastala tudi zaradi onesnaženj, ki jih v morje prinašajo reke v obliki kemikalij in pesticidov, ki jih spotoma naberejo na celinah.

LAHKO SPLOH KAJ NAREDIMO?

Če se mogoče komu zdi, da so plastika in smeti sredi oceanov ter drugi pereči problemi, s katerimi se soočajo, nek oddaljen problem, naj pomisli še enkrat. »Vse se vrača, vse se plača«, pravi slovenski pregovor in to še kako velja za plastiko, ki jo odvržemo. Živali jo pojedo, mi pojemo njih.

Če vsi mislimo, da smo premajhni in ne moramo nič spremeniti, potem se res ne bo nič nikoli spremenilo. A vsak posameznik lahko že z majhnimi spremembami in prijemi doda svoj košček v mozaik. 

#5MINUTEBEACHCLEANUP

Ko si na plaži, si vzemi 5 minut časa in pospravi vse smeti, ki jih vidiš okoli sebe! Podari svoj čas v dober namen!

Verjetno nam ni potrebno na veliko poudarjati, kaj narediti, če prisupaš mimo plastenke? 🙂

PRIDRUŽI SE NAM NA OKOLJEVARSTVENEM SUPANJU!

Dogodek 100 supov na Ljubljanici za čisto reko bo letos potekal 1. septembra, zato vsakogar, ki občuti malo odgovornosti za probleme voda in oceanov, za probleme modernega sveta vabimo, da se nam pridruži in z nami širi glas o problematiki! Se vidimo!

PRIJAVI SE

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja