Splošne prepovedi in omejitve supanja – kje smemo in kje ne smemo supati?

Suparji smo del večje skupnosti uporabnikov voda. Tu so še kopalci, drugi veslači, kajakaši, rafterji, surferji in seveda čolni, jadrnice, majhne ladje, malo večje ladje in velike ladje. Nikakor ne smemo pozabiti še na prvobitne vodne prebivalce iz rastlinskega in živalskega sveta.

Če želimo delovati skupaj v harmoniji in hkrati poskrbeti za svojo varnost in varnost drugih udeležencev, se moramo držati določenih pravil in spoštovani omejitve, ki jih kot suparji imamo.

Katere so splošne prepovedi in omejitve pri supanju? Kje lahko in kje ne smemo supati?

SUP JE ŠPORTNI REKVIZIT

Sup se šteje med športne rekvizite, zato ga med plovili ni potrebno registrirati. Ker pa se s supom vključujemo v promet na morski in celinski vodi, je dobro poznati določena pravila, ki se nanašajo na sam promet, našo varnost in tudi na naravo in okolje.

 
S supom se vključujemo v promet na morski in celinski vodi, zato je dobro poznati določena pravila.

1. Katere splošne prepovedi in omejitve moram pri supanju poznati?

Pomembno je vedeti, da splošno rabo voda v RS ureja Zakon o vodah. Med drugim določa tudi splošno rabo voda za plovbo in druge bistvene informacije, kar je priporočljivo vedeti vsem, ki smo redni uporabniki voda.

Zraven Zakona o vodah, pogoje plovbe, določajo tudi drugi pravni akti. V RS se predpisi za plovbo po vodah razlikujejo glede na to, ali plujemo po morju ali po celinskih vodah.

 
Kadar se gibljemo v celinskih vodah, upoštevamo tamkajšnji plovbni režim.

Kako je s plovbo po morju?

Kadar se nahajamo na morju moramo upoštevati dva predpisa, ki urejata področje pomorske plovbe:

  • Resolucija o pomorski usmeritvi RS in
  • Pomorski zakonik.

Iz tega izhaja, da je v Sloveniji potrebno upoštevati Splošne omejitve plovbe v slovenskem morju in Pravila za plovbo in manevriranje, ki so usklajena z mednarodnimi pravili in predpisi.

V nobenem primeru ne smemo ovirati prometa in preprečevati tekočega poteka plovbnih poti.

Kako je s plovbo po celinskih vodah?

Celinske vode so tekoče (reke, potoki, veletoki) ali stoječe (jezera, akumulacije, ribniki, mlake). Kadar se gibljemo v celinskih vodah, upoštevamo tamkajšnji plovbni režim, če ta obstaja. Zakon o plovbi po celinski vodi namreč določa, da je plovbni režim v pristojnosti lokalne skupnosti, ki ga sprejme s splošnim aktom oziroma odlokom.

Kaj določa plovbni režim?
  • kje točno je plovbno območje in kdo je njegov skrbnik,
  • katere vrste plovil so dovoljene na plovbnem območju,
  • kje je pristanišče oz. vstopno – izstopne točke,
  • kje je območje kopalnih voda, katerim se moramo izogniti,
  • kje so zavarovana območja narave,
  • ali obstaja kakšna omejitev časa, v katerem je dovoljena plovba,
  • ali obstajajo kakšne druge prepovedi plovbe.

2. Kateri so štirje najpomembnejši znaki v vodnem prometu?

Navodilo, da je tukaj mesto obrata plovila

Prepoved vožnje za športna plovila

Popolna prepoved vožnje

Omejitev za plovbo ladij

Preden se odločimo za supanje na reki ali jezeru, se pozanimamo, ali je na tistem območju določen kak plovbni režim. Povprašamo domačine, da vemo, koga lahko na reki vse srečamo.

Sup spada med ekološko najbolj prijazna plovila in pri plovbi nikogar ne oviramo. Je pa dobro poznati, kam se podajamo zaradi lastne varnosti.

3. Kaj naredimo, ko pridemo na nek nov spot, ki ga še ne poznamo?

1. ANALIZA SPOTA

Prva naloga je, da analiziramo prizorišče supanja in ocenimo morebitne cone, ki lahko predstavjajo nevarnost.

2. UPOŠTEVAMO VARNOSTNI PAS

Varnostni pas je pas, znotraj katerega lahko supamo. To je pas, ki je oddaljen največ 1000m od obale. Na morju se torej ne smemo od obale oddaljiti več kot 1000m.

3. IDENTIFICIRAMO NEVARNE CONE

Izognili se bomo tudi:

  • glavnemu toku reke, če je reka hitrejša,
  • plovbnim potem (na reki, morju ali večjemu jezeru), kjer obstaja možnost, da srečamo ladje, večje ladje, jadrnice, čolne, gliserje, …
Prva naloga je, da analiziramo prizorišče supanja in ocenimo morebitne cone, ki lahko predstavjajo nevarnost.

4. Kako prepoznam plovbno pot, če na obzorju ne vidimo nobene ladje?

Plovbne poti so načeloma označene:

  • z bojami,
  • stebri,
  • oznakami,
  • omejitvami, ki so zelene in rdeče barve (to se nanaša na levi in desni bok ladje, kar nam suparjem ni potrebno podrobneje poznati).

Na plovbnih poteh se suparji ne zadržujemo. Če se odločimo prečkati plovbno pot, se najprej prepričajmo, da nam na pot ne prihaja nobena ladja.

V Sloveniji je za plovbo primernih več rek (npr.: Drava, Soča, Kolpa, Mura), ampak samo na določenih delih.

5. Kako se supar obnaša na večjih rekah in morju?

REKE

V Sloveniji je za plovbo primernih več rek (npr.: Drava, Soča, Kolpa, Mura,…), ampak so plovbne samo na določenih območjih in še to le z manjšimi plovili. Drugače je v tujini. Večje evropske reke, kot so Donava, Ren, Laba, Pad ali Loara so priljubljene točke za suparje, po njih pa poteka tudi potniški in/ali tovorni promet.

JEZERA

Plovbnih poti na jezerih v Sloveniji sicer nimamo, vendar jih najdemo na večjih jezerih v tujini, kot je na primer:

  • Nežidersko jezero,
  • Bodensko jezero (obe v Avstriji),
  • in Blatno jezero na Madžarskem.
Najpomembnejšo pravilo, ki ga moramo poznati na vodi, je pravilo o prednosti v prometu na vodi.

Najpomembnejšo pravilo, ki ga moramo poznati na vodi, je pravilo o prednosti v prometu na vodi. Takšna pravila poznamo tudi na cesti. Glede na to, da je sup manjši od vseh ostalih plovil, je najbolje, da se zmeraj, ko se nam od zadaj približuje kakšno večje plovilo, držimo čim bolj desno ali se po potrebi tudi zaustavimo.

V nobenem primeru ne smemo ovirati prometa in preprečevati tekočega poteka plovbnih poti. Tudi če se srečata dve plovili za prostočasno aktivnost na vesla čelno, se vsako umakne na svojo desno stran.

6. Ali lahko supam ponoči?

Vožnjo ponoči odsvetujemo, saj nam v primeru, da se nam kaj zgodi, težje priskočijo na pomoč. Na območju plovbnih poti namreč morajo biti plovila primerno svetlobno označena. Sup načeloma nima prostora za rotacijske luči, naglavna lučka pa je pogostokrat premalo in nas večja plovila ne opazijo pravočasno. Prav tako nekateri plovbni režimi prepovedujejo plovbo v nočnem času.

Zavedati se moraš, da promet na morju nadzoruje pomorska policija oz. v tujini policija, ki je prisotna na vseh plovbnih vodah.

Če nisi prepričan o pravilih in omejitvah plovbe, raje poišči mesto, kjer je supanje zagotovo dovoljeno. V primeru kakršnekoli kršitve te namreč lahko tudi kaznujejo z globo ali odvzemom vozniškega dovoljenja.

7. Ali se me pri supanju mora dotakniti varstvo okolja in narave?

Nekateri deli voda so zavarovani in zaščiteni zaradi ekološkega vidika – na teh območjih gnezdijo redke ptice, uspevajo redke rastlinske in živalske vrste ali pa gre za območja za gojenje rib ali školjk (ribolovni rezervati). Ta območja so običajno tudi označena v plovbnem režimu in se jim je zato potrebno izogniti.

Prav tako je prepovedana vodna športno-rekreacijska aktivnost v naravnih in zaščitenih parkih ter v hidroloških naravnih vrednotah – na jezerih na nadmorski višini nad 900m, zaradi ohranjanja naravnega ravnovesja v vodnih in obvodnih ekosistemih.

Prepovedana je vodna športno-rekreacijska aktivnost na jezerih na nadmorski višini nad 900m.

Takšen primer so na primer:

  • Krajinski park Sečoveljske soline,
  • Naravni rezervat Strunjan,
  • raznorazna drstišča,
  • Triglavska jezera,
  • Črno jezero na Pohorju,…

Zavedati se moramo, da nismo edini na tem svetu in zato je vedno potrebno uporabiti zdravo pamet in dobro razmisliti, ali je voda, kamor smo se namenili supat, res primerna in ali je tovrstna aktivnost dovoljena.

8. Česa še ne smem spregledati v Sloveniji?

V večini primerov najdemo vse informacije na spletu. Triglavski narodni park ima na svoji spletni strani lepo razloženo, kako in kaj smemo početi na vodi. Na primer, vstopno – izstopni mesti na Bledu za dnevne obiskovalce imamo samo dve: Mala in Velika Zaka.

Cerknisko jezero ima v plovbnem režimu jasno zapisano, kje je dovoljeno območje plovbe.

Tudi na reki Soči so določena vstopno – izstopna mesta in zraven je dopisana celo težavnostna stopnja. Kot vemo, je zgornji del reke veliko bolj divji. Zaradi ohranjanja in varstva narave ima Cerkniško jezero v plovbnem režimu jasno zapisano, kje se nahaja osrednje (cona A) in robno (cona B) območje plovbe in kjer je zavarovano območje rezervatov (cona C) in tam plovba ni dovoljena.

Uporabi zdrav razum in se dobro pozanimaj o izbrani lokaciji

Ker suparji širimo sup kulturo tudi izven meja naše države, se dobro pripravimo za supanje tudi, ko se odpravljamo v tujino. Izberimo lokacijo, ki jo dobro poznamo ali smo se vnaprej podrobno pozanimali, kakšna pravila veljajo tam.

Preverimo ali pravila na določenem območju zahtevajo, da nosimo rešilni jopič (na primer Avstrija, Nemčija, Italija). Vprašajmo lokalce, kje so varne in urejene vstopno-izstopne točke.

Preverimo ali pravila na določenem območju zahtevajo, da nosimo rešilni jopič.

Informacije o omejitvah, pravilih, dovoljenjih o plovbi so res zelo obsežne, zato smo v tem zapisu zaobjeli res najbolj ključne. Naj bo to iztočnica za naslednji suparski podvig in veseli bomo, če se nam boš oglasil/a z razglednico iz tvojega sup izleta.

Informacije iz članka so zbrane z vso skrbnostjo in ažurnostjo. Članek je zgolj informativne narave, zato avtorica članka ne odgovarja za nobeno neposredno in posredno škodo ali neprijetno situacijo, ki bi lahko nastala pri bralcu po branju tega članka. Vse informacije bralec uporablja na lastno odgovornost.

BLOGA, KI TE UTEGNETA ZANIMATI

novice
NAJ UPORABNE NOVICE PRILETIJO KAR NA E-MAIL!
Prijava na novičke
Prispevek je objavljen v kategorijah: Varnost
Select the fields to be shown. Others will be hidden. Drag and drop to rearrange the order.
  • Image
  • Rating
  • Price
  • Stock
  • Add to cart
  • Description
  • Attributes
  • Custom attributes
  • Availability
  • Additional information
  • Custom fields
Click outside to hide the comparison bar
Primerjaj
Compare ×
Let's Compare! Continue shopping