Teorija modrih misli: vpliv vode na mentalno zdravje

Teorija modrih misli vpliv vode na mentalno zdravje

Teorija modrih misli oz. “blue mind theory” pojasnjuje, zakaj se naše razpoloženje v bližini vode izboljša ter kako z aktivnostmi ob vodi odpravimo stres, anksioznost, depresijo ter izboljšamo mentalno zdravje.

V blogu bomo pogledali:

1. Kaj je teorija modrih misli?

Teorija modrih misli, teorija modrega stanja uma oz. “Blue mind theory” temelji na opažanjih in raziskovanjih Dr. Wallace J. Nicholsa, ki raziskuje nevrološke odzive človeških možganov in telesa na bližino vode.

Dr. Nichols je že v otroštvu opažal, kako se njegovi najlepši spomini pogosto navezujejo na dneve, ki jih je preživel na obali ali ob vodi. Zaradi te povezanosti z vodo se je odločil za študij morske biologije in skozi kariero opazil, da nikakor ni edini, na katerega ima voda tako prvinsko pomirjevalen učinek. Ko so mu tudi njegovi kolegi potrdili, da se ob vodi počutijo boljše in drugače, se je lotil dela in nastala je knjiga o modrih misli, o modrem stanju uma in o tem kako ga doseči.

Teorija modrih misli pravi, da ima bližina vode (ne glede ali smo v, ob ali na vodi) pomirjajoči vpliv na naše misli in pozitivno vpliva na naše fizično in mentalno zdravje.

2. Zakaj so modre misli danes pomembnejše kot kdaj koli prej?

Ljudje smo se skozi vso svojo zgodovino soočali z zunanjimi dejavniki, ki v nas sprožali stresne odzive. Ti stresni odzivi so bili v preteklosti nujni za naš obstoj. Človek se je trudil sebe in družino prehraniti ter jo zaščititi pred zvermi in tujimi napadalci.

Pri srečevanju z življenjsko ogroženostjo so nam ti stresni odzivi seveda še kako pomagali. Ob soočenju s sovražnikom ali divjo zverjo so v nas sprožili t.i. odziv boja ali bega. To naravno hiper stresno stanje povzroči kopico nenadnih fizioloških sprememb, ki naše telo pripravijo na morebitni prihajajoči fizični napor.

Srčni utrip in dihanje se pospešita, izboljšata se naš sluh in periferni vid. Kri se zgosti v pričakovanju morebitnih poškodb in naš prag bolečine se dvigne.

Odziv boja ali bega nam tako lahko reši življenje. S svojimi hipno izboljšanimi sposobnostmi lačne volkove preženemo s palico. Nevarnost mine, naše telo se vrne v naravno stanje. Lažje zadihamo, utrip se umiri.

V modernem svetu se skozi vsakdanje življenje srečujemo s popolnoma drugačnimi dražljaji. Namesto da bi se iz oči v oči gledali s tropom lačnih volkov, nas v nabiralniku čaka nova položnica, neprijeten sestanek v službi, obisk zdravnika, telefon, ki neprestano zvoni in brezkončna parada sporočil, emailov in obvestil…

Na žalost naša podzavest ne razloči vedno dobro med situacijami, ki so življenjsko ogrožajoče in tistimi, ki se jih samo bojimo. Če nas znesek naslednje položnice dovolj skrbi, se bo v nas sprožil odziv boja in bega. Položnice zgolj z nekaj zamahi palice ne moremo pregnati. Še preden razmislimo, kako se bo situacija rešila nam zvoni telefon, že zamujamo na sestanek, pokvari se nam avto, pritisk se stopnjuje… Večni stres, večen boj ali beg in nobene dejanske fizične razrešitve, ki bi sprostila vso to nakopičeno negativno energijo.

Neprestana izpostavljenost stresu, ki so nam ga prinesli tehnologija, večna povezanost in tempo življenja, vodi v duševne stiske. Postajamo depresivni, nemirni, tesnobni. Zato moramo danes, bolj kot kdaj koli prej k ohranjanju svojega duševnega zdravja pristopati aktivno in se zavestno postavljati v situacije, ki imajo na naše duševno zdravje pozitiven vpliv.

Teorija modrih misli, ki sta jo postavila morski biolog Dr. Wallace J. Nichols ter nevro znanstvenica ter psihologinja Catherine Franssen izpostavlja razliko med dvema stanjema uma, ki jima pravita rdeči in modri um in odkrivata, kako med njima prehajati.

3. Rdeče misli – stres in anksioznost?

Rdeče stanje uma je bolezen moderne dobe. Je posledica naše neprestane povezanosti. Stalna prisotnost mobilnih naprav v našem življenju nas počasi a vztrajno izčrpava. Res je, da na posamezno sporočilo ni težko odgovoriti, vendar pa je samo dejstvo, da smo praktično 24ur na dan izpostavljeni zunanjim zahtevam dovolj, da privede do kroničnega stresa.

Tej večni povezanosti je vedno težje pobegniti. Čeprav nekatere države problem prepoznavajo in zakonodajo premikajo v pravo smer (v Franciji na primer je protizakonito zaposlene kontaktirati izven delovnega časa), pa je odgovornost posameznika, da poskrbi za svoje dobro počutje in duševno zdravje.

Ko enkrat resno začnemo razmišljati o tem, kaj nam kronična izpostavljenost stresu povzroča, skrb za svoje duševno zdravje ni več le opcija, pač pa postane nuja, bistvenega pomena za dolgo, zdravo in srečno življenje.

Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi k razvoju bolezni srca in ožilja, povzroča motnje spanja in razpoloženja, zvišuje verjetnost pojava sladkorne bolezni, zvišuje pritisk, verjetnost pojava srčne in možganske kapi, vpliva na menstrualne cikle ter hormonska ravnovesja in še mnogo več.

Kako torej pobegnemo večnemu stresu, ki ga prinašata večna povezanost in rdeče stanje uma?

Poiščemo pot na drugo stran. V mirno, zbrano in sproščeno modro stanje uma.

4. Modre misli – pozornost in  sprostitev?

Modro stanje uma je sproščujoče in meditativno. V njem smo pozorni, vendar sproščeni. Zbistri nam misli, spodbudi kreativnost. To je tisti trenutek vznesene mirnosti, ko vsak dih traja ravno toliko kot mora. Ne dihu, ne nam se nikamor ne mudi. Zaupamo si, da smo močni in, da bo na koncu vse dobro. Prisotni smo v trenutku, tukaj in zdaj.

Na vprašanje “Kako doseči to umirjeno stanje uma in duha?” ni samo enega pravega odgovora. Nevroznanstvenica Catherine Franssen je opazila, da se po skokih s padalom počuti veliko bolj mirno in zbrano. Svoja opažanja je potrdila tudi s študijo, v kateri je primerjala stresne odzive adrenalinskih navdušencev in njihovih sošolcev na podobne situacije. Tisti, ki so svoje telo in možgane redno izpostavljali potencialno življenjsko ogrožajočim situacijam, so se na stres vsakdana odzivali veliko manj burno. Stresne dražljaje so sami sebi postavili v pravi kontekst in bolje so bili sposobni razločiti med resnično nevarnostjo tropa volkov in pa praznim strahom pred veliko položnico.

Pa obstaja še kak način, da se iz rdečega premaknemo v modro stanje uma, ne da bi nam bilo treba skočiti iz letala?

Dekle leži na suu in meditira

5. Zakaj nas bližina vode osrečuje?

Da brez vode na zemlji ni življenja, je dejstvo, ki ga poslušamo že od malih nog. Naši možgani so sestavljeni 75% iz vode. Zato ni presenetljivo, da ima prav bližina vode vpliv na naše počutje.

Bližina vode je način s katerim Dr. Wallace J. Nichols priporoča, da se premaknemo v modro stanje uma. Gibanje vode je predvidljivo in umirjeno. Našim možganom daje dovolj dela, da zadosti njihovi neprestani želji po procesiranju informacij, ni pa njeno gibanje tako kaotično, da bi možgane z njim preobremenila in spravila v stres.

Majhne spremembe kot so na primer nekoliko večji val, prelet galeba ali pa skok ribe, so dovolj enostavne, hkrati pa hipno nove in zanimive, da jih možgani hitro kategorizirajo, prepoznajo in nanje pozabijo, zaradi česar se sproži dopamin – hormon sreče.

Če si se v življenju že kdaj ukvarjal/a z meditacijo in čuječnostjo, potem ti morda ni ušla podobnost med opazovanjem vodnega telesa in samo meditacijo. Premikanje vode je stalnica – dih k kateremu se vedno znova vračamo. Galeb pa je misel, ki jo sicer zaznamo, vendar se nanjo ne odzivamo, je ne premlevamo, ampak jo pustimo, da odplava svojo pot.

Opazovanje valovanja morja je torej najbolj enostaven način, da svoj um umirimo in obarvamo modro. Ljudje ki živijo manj kot kilometer od obale so v študiji univerze Exeter pokazali 22% manjšo verjetnost, da bodo razvili motnje duševnega zdravja. V študijo so vključili skoraj 26000 ljudi.

Kaj pa tisti, ki nimamo te sreče, da bi obalo morja dosegli s kratkim sprehodom? Smo obsojeni na kronično pomanjkanje modrega stanja uma?

Dr. Nichols pravi, da temu ni tako. Na naše pozitivno občutje presenetljivo dobro vplivajo vsa vodna telesa. Jezera, reke, potoki in škropotanje dežja imajo prav tako blagodejen učinek. Tudi umetno napravljena vodna telesa ne izostajajo; bazeni, fontane, jezovi, kadi in prhe.

Za modro stanje uma torej ni potreben izlet na obalo. Dovolj je že, da poiščemo vodo v svojem okolju, globoko zadihamo in pustimo, da opravi svoje delo.

Vpliv supanja na mentalno zdravje

6. Vpliv modrih misli na fizični in mentalno zdravje?

Občutek miru oz. meditativno stanje je tisto stanje, ki ga mnogi ljudje občutijo, ko so v vodi ali blizu nje. Tako teorija modrih misli kot dejanske raziskave pa kažejo, da imajo modre misli še vrsto koristi za fizično in mentalno zdravje:

  • večji in bolj trajni občutki sreče
  • zmanjšuje raven stresa, tesnobe, anksioznosti
  • nižji srčni utrip
  • spodbuja krativnost in reševanje problemov
  • izboljša povezanost z ljudmi ter kakovost pogovorov
  • uporablja se kot pomoč pri zdravljenju ali obvladovanju post travmatskega stresa

7. Kako z modrimi misli do boljšega mentalnega zdravja?

  • Poišči svojo vodo

Slovenija je k sreči prepolna voda, zato ne bi smelo biti preveč težko najti svojo najbližjo. Sprehodi se ob reki ali pa obsedi na trgu in opazuj monotono škropljenje mestnega vodnjaka.

  • Poslušaj vodo

Celo samo poslušanje šumenja valov ali pa zvokov nevihte bo pozitivno vplivala na tvoje miselno stanje in znižalo nivo stresnega hormona kortizola. Ponavljajoče se, predvidljivo šumenje vode bo v ozadju držalo nekaj tvoje pozornosti, ne bo pa zahtevalo vsega tvojega fokusa.

  • Pusti telefon doma

Si sploh še upaš od doma brez svojega žepnega “prijatelja”? Odpravi se na sprehod ali pa kavo s prijateljico in telefon pusti doma. Najbrž se boš na začetku počutil/a nekoliko nenavadno in te bo skrbelo kaj vse boš morda zamudil/a. Kmalu ti ne bo ostalo drugega, kot pa da se sprijazniš s tem, da bodo vsi tisti dražljaji enostavno morali počakati. In potem se boš spomnil/a, da s tem pravzaprav ni čisto nič narobe.

  • Okopaj se

Že osvežujoča prha ali pa pomirjujoča kad bosta opravili svoje. Mnoge najbolj zanimive, nenavadne in kreativne misli so se ljudem porodile prav pod tušem in to zagotovo ni naključje.

  • Doma si omisli majhno fontano ali pa akvarij
  • Ukvarjaj se z vodnimi športi

Karkoli te bo izpostavilo vodi in obenem odklopilo od vsakdanjika, bo na tvojem razpoloženju pustilo pozitiven pečat. Če pa boš obenem še fizično aktiven/na pa se bo vpliv samo še potenciral!

Vodni športi, ki jih je res vredno poskusiti, so med drugim plavanje, potapljanje, surfanje, kajtanje, jadranje in pa seveda supanje!

8. Vplivi supanja na mentalno zdravje

Supanje je ultimativna sprostitev, teorija modrih misli pa pojasnjuje, zakaj nas supanje tako sprošča in osrečuje.

Supanje odžene stres, anksioznost, depresiju, poveča čuječnost, izboljšuje našo odpornost, dobro počutje in srečo

Na supu lahko meditiramo, se s prijatelji za zabavo porivamo v vodo, skačemo z njega, plavamo, poizkusimo kako hitro lahko veslamo in si dvignemo srčni utrip.

Lahko pa samo nežno veslamo in dovolimo da nas odnese s tokom.

Če se s supanjem že ukvarjaš, ti opisani učinki bližine vode na naše psihofizično stanje prav zagotovo niso tuji. Vsaka suparska ekspedicija te bo povezala s tvojim modrim stanjem uma, vsekakor pa lahko vodi pri procesu pomagaš s tem, da se na sup spraviš s pozitivnim namenom iskanja sprostitve.

Kako s supanjem povečati še povečati modre misli?

Ko supaš, se umiri in si vzemi čas za opazovanje sveta okoli sebe. Dovoli majhnim zanimivostim, da zbudijo v tebi otroško radovednost. Tukaj ti ni treba imeti vseh odgovorov.

Sedi na sup in si vzami čas za meditacijo. Pusti, da te voda počasi nosi tja kamor želi, ali pa na supu poskusi izvesti nekaj svojih najljubših joga položajev.

Sprostitvenih učinkov pa ne boš našel/la le s supanjem na mirnih vodah. Nemški fizik Phillipp Lenard je že leta 1892 opazil, da se v spreju vode, ki nastane pri razbijanju kapljic ob škropljenju slapov ali valov, sprošča obilica negativno nabitih ionov (anionov). Pojav je po njem poimenovan Lenardov efekt, znan pa je tudi kot “efekt slapov”.

Ioni so molekule ali atomi, ki so zaradi zunanjega vpliva pridobili ali izgubili električni naboj. Negativno nabiti ioni so nekoliko ironično povezani s pozitivnim razpoloženjem. V naravi nastajajo, ko se zračne molekule razbijejo zaradi radiacije sončne svetlobe, ali pa premikanja vode in zraka. Njihova koncentracija je višja ob vodah, v gorah in po nevihtah.

Ob vdihovanju anionov se v našem telesu sprožajo seretonin, ki izboljša razpoloženje, zmanjša stres in nam dvigne energijo.

Torej, ko svoj sup naslednjič preneseš preko majhnega jezu, ali mimo manjšega slapa, si vzemi čas, pod njim posedi in pusti, da te negativno nabiti delci napolnejo s pozitivno energijo.

Skratka, vse obraze supanja neizogibno spremlja prisotnost vode, ki nas s svojim večnim gibanjem, valovanjem, plimovanjem nežno vabi v modro stanje uma.

Sedaj ne gre le za tvoj dober občutek, sedaj tvoje občutke pojasnjuje tudi teorija modrih misli.

“Ocean je velik, mi pa tako majhni. Ocean je velik in tako majhne so naše skrbi.”

Prispevek je objavljen v kategorijah: Ljudje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Select the fields to be shown. Others will be hidden. Drag and drop to rearrange the order.
  • Image
  • Rating
  • Price
  • Stock
  • Add to cart
  • Description
  • Attributes
  • Custom attributes
  • Availability
  • Additional information
  • Custom fields
Click outside to hide the compare bar
Primerjaj
Compare ×
Let's Compare! Continue shopping