Lana je inštruktorica kajtanja, ki je z Goranom in energično ekipo tečajnikov septembra potovala na kajtanje na Sardinijo! En majhen delček kajtarskega vsakdana v Bananaway hiši, se je Lana odločila deliti tudi s teboj v blogu! 🙂

Všeč so mi umirjena jutra!

Sedim na udobnem kavču dnevne sobe v ogromni moderni hiši, kjer je nastanjena ekipa Bananaway. Balkonska okna, ki gledajo na travnato teraso polno manjših in večjih dreves, so na stežaj odprta, sonce me nežno greje. Mir. Kakšen mir je tukaj. Razen pogovora iz kuhinje, kjer se za zajtrk pečejo palačinke in terase, kjer potekajo debate o vetru, “bodydragu”, “upwindu” in drugih temah kajtanja, ni slišati prav veliko hrupa. Tu in tam se zasliši kak italijanski pogovor sosedov in valovanje vode njihovega bazena.

Tako izgledajo dopoldnevi na Sardiniji. Ker veter tukaj običajno začne pihati po 12 uri, se zjutraj nikomur ne mudi z zgodnjimi jutranjimi opravili. Ma ja, saj so na dopustu.

Moj najljubši čas je prav jutro. Ne morem reči zgodnje jutro, saj tudi sama ne vstanem pred osmo. Mir, ko vse glave polne adrenalina in pričakovanja naslednjega kajtarskega dne še spijo, ko je slišati samo veter, ki premika listje, tu in tam kakšen avto in mojo hojo, ko se iz tretjega nadstropja zaspano spuščam na teraso. Ta mir me napolni z energijo, ta mir je kakor zatišje pred nevihto, ta mir je ravnovesje preostalemu dnevu, ki je poln novih kajtarskih podvigov in uspehov, novo osvojenem znanju učencev in novimi zgodbami, ki si jih bomo delili ob večerji.

Vsako jutro grem na senčno teraso in na svoji telovadni blazini naredim krajši trening ali se vsaj malo pretegnem. Ko zaključujem, iz zatemnjenih sob počasi prihajajo tečajniki. Prvi skuha lonec kave, ki se do odhoda na “spot” počasi, a vztrajno prazni.

Tako, vsi smo siti in budni, pripravljeni na nove podvige. Vremensko napoved na Windguruju pogledajo vsaj trikrat – mogoče se bo spremenila in bi lahko odrinili že prej. Goran seveda kot pravi lokalec “double checkne” lokalne napovedi, sigurno je sigurno.

Ti tečajniki so čisto zagriženi. Obnašajo se kot pravi samostojni kajtarji – pripravljajo deske, spremljajo napovedi, pogovarjajo se o trikih (supermanih in nenačrtovanih loopih), ki so jih izvajali prejšnji dan in tudi o tem kaj želijo osvojiti danes.

Ne bomo samo izležavali, tu smo, da se naučimo kajtati!

Ko parkiramo naš ogromen kombi na spotu, se vsi rutinirano odpravimo v prijeten bar na spotu, kjer lokalci postrežejo zadnjo kavo pred akcijo.

Tako kot so se tečajniki navadili gledati napoved, so se prvi dan navadili na italijanski ritem:

“Ko naročiš, se vsedi, ker bo trajalo vsaj deset minut, preden ti jo bodo sploh začeli pripravljati.”

Prej ko sprejmeš ta počitniški ritem, bolje je.

Zastave so začele plapolati, maestral piha. Obeta se še en dober dan na Punta Trettu. Treba bo pograbiti kajte in jih začeti napihovati. Nekaj dni smo že tu, zato jih tečajniki pripravijo sami. Oblečejo se, zapnejo trapeze, dvignejo kajt in v spremstvu inštruktorjev odhitijo v vodo.

Prva lekcija je podana, kajti pojejo v zraku, tečajniki jih spretno pilotirajo: “Aaaa kok hudo! To kajtanje je dbest! Ej Lana, tudi če tukaj zaključimo tečaj in samo bodydragam cel čas, je to top,” je ponavljal Anže, ki ni mogel skriti navdušenja. Anže zdaj že stoji na deski in nabira samostojne metre.

NAJ UPORABNE NOVICE PRILETIJO KAR NA E-MAIL!

PRIJAVA NA NOVIČKE

Učni načrt današnjega dne je izpolnjen, glave so polne novih informacij, telesa utrujena. Zdaj je čas zame. Zdaj lahko vzamem svojo desko, slečem “lycro” in se zapeljem v veter. Kako lepo zareže deska po tej “flat” vodi, kako lepo vleče ta poln, konstanten veter in kako dobro je voziti te North kajte. Svoboda! Svoboda in sreča me obdajata. Ob skoku pa še adrenalin.

Kako človek ne bi bil srečen z desko na nogah, kajtom v rokah in očeh na kričeče rdečem sončnem zahodu? Dober začetek septembra. Kaj dober, odličen! Pa tudi temperature še držijo toliko, da lahko kajtam brez neoprena. To je to!

Ko veter ugasne pospravimo še zadnje kajte, se odpravimo proti kombiju in na zasluženo pijačo, ob zaključku še enega kvalitetnega kajtarskega dne.

Če ni vetra, imamo vedno plan B!

Vsi pridemo zaradi vetra in kajtanja, ampak če nam ni naklonjen, se nima smisla obremenjevati. Raje odrinemo na izlet, spoznamo nove kraje, vsrkamo mediteranski utrip in dogajamo z ekipo.

Ta ekipa je bila neverjetna, sem izjemno hvaležna, da sem spoznala vsakega od njih. 🙂