Ko sem prvič opazovala suparje, sem si mislila, da je to neka modna muha, ki ne zahteva veliko moči in energije: “Niti približno ne more biti tako intenzivno, kot kajtanje,” sem si neupravičeno razlagala.

Ko sem poskusila supati, sem zaključila, da teh dveh športov enostavno ne moreš primerjati in tudi ni razloga, zakaj bi ju. Samo zato, ker sta oba športa povezana z vodo, še ne pomeni, da sta si podobna in primerljiva. Na kajtu čutim adrenalin, medtem ko se na supu sprostim in se notranje umirim.

Pa to nikakor ne pomeni, da supanje ne more biti fizično naporno! Če se želim na supu “spumpati,” zaveslam močneje, hitreje in naredim vsesplošni trening. Kadar iščem meditacijo, je moj ritem nekoliko počasnejši, bolj umirjen in sproščen.

Te zanima, kako sem iz popolnega nasprotovanja supanju, aktivnost vzljubila tako, da moj sup sedaj v garaži zvesto čaka, medtem ko nepotrpežljivo spremljam vremensko napoved?

1. Supanje je odlična rešitev za brezvetrje

Pelješac. Že tretji dan zapored ne piha. Vsi smo bili nekoliko nestrpni in razmišljali, kako zapravljamo čas. Mi kajtarji smo lahko včasih prav smešni. Samo zato, ker ne piha in ne moremo dvigniti svojih kajtov, mislimo, da je dan pokvarjen.

Ker nisem želela, da bi se mi v resničnem svetu sicer popoln poletni dan na morju, kjer pač ne piha, spremenil v čakanje in nestrpno postopanje po plaži, sem se odločila, da grem na sup – za tek ali kolo je bila vročina prevelika, poležavanja na plaži je bilo že prvi dan dovolj.

Tako sem se z veslom supa prvič rokovala iz dolgočasja – in obupa. Stopila sem na desko in zaveslala v odmaknjen zaliv. “Pa ja, saj ni tako slabo,” sem razmišljala, ko sem se navdušenju še upirala. Tako je moje čakanje na veter postalo znosnejše. Včasih sem si potem potihoma želela, da kak dan ne bi pihalo in bi imela izgovor za supanje.

2. S supanjem lažje čez poškodbo

Lansko leto je zame bilo vse prej kot lahko. Iz čisto normalnega leta se mi je v enem dnevu vse obrnilo na glavo. Pred poletjem sem si poškodovala dva diska v ledvenem predelu. Vse aktivnosti sem morala dobesedno čez noč ukiniti.

Za aktivno plesalko (takrat sem živela od tega), je to bil popolni “razpad sistema.” Kar naenkrat sem ostala brez vsakodnevnih aktivnosti, časa je bilo preveč. Kaj početi sam s seboj, ko imaš prvič v življenju toliko časa, ki ga ne smeš nameniti športnim aktivnostim??

Ker se je to zgodilo pred poletjem, sem se od sezone na kajtu hitro poslovila: ”In kaj naj zdaj počnem celo poletje? Lahko grem na potovanja, ampak na morju pa ne morem samo ležati na plaži;” sem bila zaskrbljena.

Takrat sem resneje začela razmišljati o nakupu supa. “Čez poletje moram nekaj početi in če to ne more biti kajtanje, potrebujem drugo aktivnost. Sup je aktivnost na vodi, ki pa nujno ne zahteva toliko telesnega napora,” sem razmišljala. Pa še jogo bi lahko prenesla v naravno okolje.

Poleg tega je sup odlična vadba za krepitev centralnih mišic in celotnega telesa.

Ko sem začela supati, so se moje mišice okrepile, telo se je razgibalo, pa tudi srček je bil srečnejši. Po mojem mnenju je supanje, poleg slackline-a, ena izmed boljših vadb za krepitev omenjenih mišic.

Zaradi supa so moji dnevi med poškodbo lažji, zabavnejši in srečnejši.

3. Sup je uporaben tudi v mestu

Sem iz Maribora, kjer nimamo morja, niti večjih jezer. Skozi mesto teče le reka Drava. Sprva sem mislila, da supanje po Dravi ne more biti zabavno. Napaka!

V sončnih dneh se najraje zapeljem k strugi Drave, napihnem sup in že veslam proti toku, do prve vasi. Nasvet: bolje je začeti proti toku, da je povratna vožnja s tokom nagrada za vloženi trud.

Potrebna je le dobra ura in takoj se počutim bolje. Bananaway ekipa organizira sup izlete na Lentu, katerim se lahko pridružiš. S svojim supom pa lahko raziščeš tudi del Drave od Markovcev do Borla.

4. Na supu najdem svoj mir

Moj karakter je precej nemiren, nepotrpežljiv in neučakan. Zato nujno potrebujem neko sprostitev, umiritev.

Zmeraj ko grem na sup brez družbe, najdem svoj mir. Zen. V meni se vzpostavi ravnovesje, takrat zadiham s polnimi pljuči. Tudi, če sem na reki Dravi, ob kateri je speljana glavna cesta, me voda, ki me obdaja, ptički, ki mi prepevajo in narava, ki jo občudujem, popelje v drugo dimenzijo, kjer vladata mir in sreča. Tam sredi vode lažje razmišljam, misli so jasne in odločitve so razumne.

5. Sup me popelje na neodkrite obale

Toliko, kot sem karaktero neumirjena, imam rada mirno okolje, še posebej na počitnicah – zato se izogibam množici in prenapolnjenim plažam. In kdo se rad vozi z avtom v največji vročini in išče popolno, osamljeno plažo? Tudi za to je sup popolna rešitev! Par zavesljajev naprej zmeraj najdem plažo, na kateri sem običajno sama, saj je dostopna samo po vodi.

Kadar želim samotno plažo deliti s prijatelji, en sup ni ovira. S supom se lahko na kratke razdalje prevažata dve osebi. Če pa želiš sup redno deliti, si preberi članek Voyager Tandem – deska za suparja avanturista, ki delita prav vse!

6. Veliko boljše druženje s prijatelji, kot je posedanje ob kavici

Kot sem omenila, sem zelo aktivna oseba, zato mi ob posedanju in srkanju kave hitro postane dolgčas. Zakaj ne bi raje kot v lokal, s prijateljem ali prijateljico odšla na kratek sup potep? Pogovarjam se lahko ravno tako, kavo si lahko vzamem zraven, zadiham svež zrak in še telesu naredim uslugo!

Supanje ni bila moja prva izbira med vodnimi športi. Ko je to bila edina mogoča vodna aktivnost, sem sup vzljubila bolj, kot sem si predstavljala!

Tudi med nakupom nisem bila prepričana, da se bo odločitev obrestovala. Če pomislim zdaj, mi ni žal niti centa, zapravljenega na tej napihljivi deski.

Že res, da mi adrenalin med supanjem na poskoči tako kot pri kajtanju, ampak tudi ne vem, zakaj bi mi moral. Supanje mi da stvari, ki mi jih kajtanje ne more. Zato se mi zdi primerjava med športoma popolnoma zgrešena. Supanje je supanje in kajtanje je kajtanje. Sta dva enakovredna športa, ki name vplivata popolnoma drugače. 🙂

Gostujoči blog je napisala: Lana Bauman