Klimatske spremembe – kako vplivajo na nas in na vode?

Žal je Zemlja deležna velikih klimatskih sprememb, za katere smo odgovorni ljudje. Posledice tega pa se tudi že kažejo na različne načine. Spremenjeni vremenski vzorci, ki so posledica dejanj ljudi, se že kažejo po celem svetu. Vplivajo pa tudi na naše vsakdanje življenje. Kaj prihaja?

Kakšne posledice klimatskih sprememb se že kažejo?

VEČ POPLAV, VEČ SUHIH UPOSTOŠENJ, VEČ POŽAROV

Dvigovale se bodo temperature, vendar dvig ne bo enakomeren po celotni obli. Različna območja se bodo ogrevala različno hitro, hkrati pa se bodo spreminjala tudi deževna okolja.

Spremembe se bodo kazale tako v obdobjih kot v količinah padavin. Problem se bo pojavil predvsem v sušnih predelih, kjer bodo deževja močnejša in redkejša. V suhih predelih se bo še bolj pogosto dogajale suše in s tem povečale količine divjih požarov.

VSE VEČ VROČINSKIH VALOV

Že sedaj se zmanjšuje čas med vročinskimi valovi. Včasih so se pojavljali na 20 let, intervali pa se bodo skrajšali do mere, ko se bodo pojavljali na 2-3 leta.

Izgubljamo morski led, kar pripomore k hitrmu dvigovanju morske gladine in povzroča tudi daljše in bolj intenzivne vročinske valove. Ta trend se bo še nadaljeval predvsem kot posledica toplogrednih plinov, ki smo jih proizvedli ljudlje. Zaradi vročinskih valov se povečuje tudi izparevanje, ki povzroča več neviht in pa orkane.

BREZ ARKTIKE ŽE V SREDI TEGA TISOČLETJA

Arktika pospešeno izgublja led že nekaj časa, če pa se ne bodo ukrepi proti temu močno zaostrili, bo brez ledu ostala že sredi tega tisočletja. Leta 2008 je polarni medved postal prva ogrožena vrsta zaradi globalnega segrevanja.

S toplenjem ledu se odkrivajo temnejše vode, ki se zaradi barve hitreje segrevajo in povzročajo še več topljenja ledu.

Do leta 2100 je napoved, da se bo vodna gladina zvišala še vsaj za 30 cm.  V primeru, da pa se ne bo zaviralo teh sprememb, pa se lahko dvigne še 120cm.
Za primerjavo – od 1880 do sedaj se je zvišala za približno 20 cm. Te spremembe so predvsem zaradi talečega se ledu in širjenja vode ob segrevanju.

SPREMEBE PLIMOVANJA

S količino vode pa se bo spremenilo tudi plimovanje. Zaradi večjih vodnih teles bo plimovanje močnejše, kar pa bo povzročalo še več poplav.

VODA BO VSE BOLJ KISLA

Vode pa postajajo tudi vedno bolj kisle, saj skoraj tretina izpustov ogljikivega dioksida konča v morju. Sama kemijska reakcija ima vpliv predvsem na lupinarje in korale, ki jim topi oklepe in jim otežuje normalno prehranjevanje.

Korale pa so zelo občutljive že najmanjše spremembe v temperaturah vode, kar pospešeno ubija koralne grebene. S izumiranjem koral se zmanjšuje tudi dom za veliko vodnih živali.

V NEVARNOSTI JE KMETIJSTVO

Eden od malo manj očitnih dejavnikov sprememb je spreminjanje samega kmetijstva. Kmetje ne uspejo slediti spremembam vremena, vreme pa je vedno bolj nagnjeno k ekstremnim pogojem, kot so toča, suša in posredno tudi poplave.

Spreminjajo se tudi invazivne rastlinske vrste, ki se prilagajajo novim pogojem hitreje kot gojene kulture, zato jih bolezni, ki se prav tako prilagajajo pogojem hitreje kot znanstveniki uspejo prilaajati škropila.

Že od 80ih se podaljšujejo obdobja brez zmrzali, kar ima močan vpliv na ekosistem in agrikulturo. To obdobje se bo ob povečanju toplogrednih plinov še podaljševalo.

SPREMENILI SE BODO EKOSISTEMI IN POSLEDIČNO HIERARHIJA ŽIVALI

Naravna življenska območja postajajo nevarna, tako da so določene vrste izrinjene iz svojega naravnega ekosistema. S premikanjem ekosistemov se spreminja tudi hierarhija živali. Plenilci postajajo vedno bolj agresivni in življenjski prostor prevzemajo šibkejšim. Določeni ekosistemi so na robu sesutja, kar zmanjšuje biodiverziteto in ruši naravni krog plenilstva.

GOZDOVI IZPOSTAVLJENI ŠKODLJIVCEM

Gozdovi pa imajo še druge probleme. Vedno bolj so izpostabljeni napadom škodljivcev zaradi nežnih zim. Pozimi v mrazu škodljivci ne preživijo, če pa so temperature previsoke, jih zima samo upočasni. Poleti se zaradi suše drevesom oslabijo zaščitni mehanizmi, zato imajo škodljivci še lažji dostop do vseh vitalnih delov. Veliko energije jim pobere tudi zgodnje cvetenje, saj je drevo, ki je prilagojeno za nekaj mesecev mirovanja sedaj aktivno že celo leto.

NAPADEL NAS BO SMOG

Toplejši in bolj onesnažen zrak je hud problem za zdravje, saj se tako hitreje proizvaja smog, ki vpliva na kvaliteto zraka. Zrak tako bolj obteži pljuča, povečuje pa možnost astmatskih napadov poleg samega oteženega dihanja, ki je načeloma najbolj neprizanesljiv do otrok in starejših.

Otroci in starejši so prav tako bolj izpostavljeni problemom zaradi ekstremnih temperatur, saj je večja možnost smrti zaradi vročinske kapi.

RAZVOJ BAKTERIJ NA OBOČJIH S POMANJKANJEM PITNE VODE

V manj razvitih sistemih topla voda povzroča problem tudi zaradi tega, ker je boljše okolje za razmnoževanje bakterij in tako ogroža zalogo pitne vode na območjih, kjer pitne vode že tako primanjkuje.

Vročina in poplave pa vplivajo tudi na infrastrukturo, saj povečujejo porabo električne energije zaradi uporabe klim.

ODGOVORNOST JE NA VSEH NAS!

Predikcije so žal res grozne, vendar se za spremembe lahko odločimo vsi. In majhne spremembe, kot so pazljivo ravnanje z energetskimi in vodnimi viri že na stopnji posameznika lahko naredijo majhno spremembo, vendar je odgovornost na nas vseh. Skrbimo za planet, samo enega imamo!


novice
NAJ UPORABNE NOVICE PRILETIJO KAR NA E-MAIL!
Prijava na novičke

Bloga, ki te utegneta zanimati

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja