Zakaj je skrb za okolje v športu pomembna

Zakaj je skrb za okolje pomembno

Skrb za okolje je postala vrednota sodobnega človeka modernega sveta. Ozaveščenost se je integrirala v sodobno življenje z načinom ravnanja z odpadki, z nagibom industrijskega razvoja v bolj zeleno smer, preko razširjanja zdravega in aktivnega načina življenja, vpeljali pa smo jo tudi v šolski sistem, tako da se sedaj mladi z ekologijo spoznajo že malih nog.

Četudi je v porastu materializem in kultura potrošništva in smo morda na tem področju še vedno sebična bitja, pa nas v primeru okolja čedalje bolj skrbi. Konec koncev – vsem je jasno, da da ni hujšega, kot da nas ali bližnje doleti bolezen. In če zboli naše okolje, zbolimo vsi.

MISIJA BREZ EMISIJE

Skrb za vodno okolje se lahko začne že na kopnem. Najenostavnejše spremembe v življenjskem slogu, ki k dobro bitju narave pripomorejo maksimalno, so med drugim:

  • zamenjava plastenk za steklenice,
  • recikliranje,
  • nakupovanje produktov brez embalaže (lokalni pridelek s tržnice ni le prijaznejši do okolja, temveč z njim podpiramo slovensko agrikulturo in dejansko jemo polno, živo hrano) ter
  • iskanje naravnih alternativ za plastične izdelke (zobne ščetke, slamice, palčke za čiščenje ušes itd.).

Kot športniki imamo veliko vlogo pri ohranjanju našega okolja v zdravem stanju. S športi, pri katerih ne potrebujemo umetne energije za izvajanje in namesto tega uporabljamo le svoje telo, naredimo veliko. Pri supanju in kajtanju se raje odreči kompresorju in s seboj prinesi zračno tlačilko. Vzemi si »pumpanje « kot zabavo in ogrevanje, ki je pred fizično aktivnostjo še kako pomembno.

V resnici obstaja več vrst onesnaževanja.

Ko slišiš besedo onesnaževanje, verjetno pomisliš zgolj na odpadke in strupene snovi, a veliko stvari je, ki bi nas morale skrbeti. P

va podvrsta je svetlobno onesnaževanje. Supanje in kajtanje sta v dobršni meri dnevna športa, pri katerih si za vrhunec lahko vzamemo sončni vzhod in zahod (če tega še nisi izkusil/a, je to odličen namig za tvojo naslednjo dogodivščino!), zato zanju praktično umetne svetlobe ne potrebujemo. Umetna svetloba v nočnem času je ob individualni uporabi v splošnem gledano seveda dopustna in celo zelo potrebna zaradi varnosti.

Če se že odpraviš na sup izlet, ki zahteva tvoj odhod še preden se zjasni, boš potreboval/a več kot samo čelno svetilko – tudi odlično poznavanje terena in smisel za navigacijo sta obvezna. Toda resnično, ali je res vse to potrebno? Na vodi se nam ni potrebno bati vročine, kot je to pri hoji v hribe, sam nas hladi voda in vanjo lahko skočimo kadarkoli. Zato si olajšajmo situacijo in pustimo odvečne skrbi doma, ter se osredotočimo na svoje dnevne avanture.

Naslednja sekundarna vrsta onesnaževanja je zvočno onesnaževanje ali onesnaževanje s hrupom. Verjetno si se že znašel/a v situaciji, ko si si želel/a mirnega uživanja v naravi, ali pa prijetnega klepeta z znanci v pogovorni zvočni jakosti, pa je žal zadevo prekinil hrup iz okolice. V kategoriji športa s tem ciljamo na razne električne in motorne pripomočke in transportna sredstva, kot so čolni, motorna kolesa in (vodni) skuterji.

Supanje in kajtanje sta izredno tiha športa in z njima ne motimo ne ljudi okoli nas, kot tudi ne ekosistema pod gladino vode in ob bregu. Živali pod gladino so ekstremno občutljive na zvočno onesnaženje, saj se pri svoji koordinaciji in orientaciji naslanjajo prej na zvok kot na vizualne dražljaje. Njihovi slušni organi so zato bolj občutljivi, in ker govorimo o ogromnih površinah vodnih teles, kjer se živa bitja lahko nahajajo, je od vokalnih sporočil odvisna tudi njihova medsebojna komunikacija. Si v zadnjem času slišal/a za veliko število nasedlih kitov? Velika verjetnost je, da so se v morju dejansko izgubili, ali pa hoteli pobegniti hrupu pod vodo, ki je postal nevzdržen. Dokaz za to so tudi krvavitve nasedlih živali iz ušes in ust. S človeškimi aktivnosti, ki povzročajo pretiran hrup, škodimo okolju močneje, kot si lahko predstavljamo.

KAKŠEN JE POMEN VARSTVA IN SKRBI ZA OKOLJE?

Da je skrb za naše okolje pomembna, se zavemo hitro, ko postanemo odvisni od uživanja v naravi. Spomni se svojega zadnjega sup ali kajt tripa – ali ni bilo to nekaj najlepšega na svetu? Naše sanje o izletih pa se bodo v trenutku razblinile, če ne bomo poskrbeli za svoj planet.

Verjetno si med raziskovanjem na deski že kdaj naletel/a na kup odpadka ob bregu ali na obali. Ali pa si se zjutraj sprehodil/a ob plaži in skoraj stopil/a na ostanek plastike, ki ga je čez noč naplavilo morje. Tu ne gre le za estetiko našega okolja, temveč veliko bolj za zdravje.

Ne le zdravje okolja – tudi naše zdravje je ogroženo! V vodi se nahaja na tisoče in tisoče miniaturnih delcev imenovanih mikroplastični delci. Ti so bodisi stranski produkt proizvodnje plastike, ali pa rezultat počasnega razkrajanja in razpadanja v vodi. Delci merijo v premer maksimalno 5 milimetrov in so tako lahki, da se preko morskih tokov z lahkoto prenašajo po celem svetu.

Mikroplastika se zaradi svoje majhnosti hitro vključi v prehramben krog, in potuje po prehranjevalni verigi vse do konca – do človeka. Težava je v tem, da so ti delci v večjih količinah kancerogeni in na dolgi rok puščajo negativne zdravstvene posledice in spremembe v bioloških funkcijah generaciji za generacijo, kot so na primer deformacije ob rojstvu, neplodnost, najhujše avtoimunske bolezni in nevrološke težave.

Si že slišal/a za hormonske motilce? To ni teorija zarote – so še kako resnični in verjemi ali ne, vsakič, ko zaplavaš v morju, se kopaš v njih. Mikroplastiki se ne bomo izognili zgolj s črtanjem morske hrane s svojega jedilnika, saj so na udaru tudi ptice, in pravzaprav vsa bitja, ki se napajajo z vodo. In dejstvo je, da je to prav vsaka žival, dovzetne pa so tudi rastline. Poleg tega na nas mikroplastika preži tudi v kozmetiki in higienskih pripomočkih, kot je zobna pasta.

Plastika ogroža okolje, ljudi in živali

V slovenskem morju se nahaja kar 150 000 do 3 milijonov delcev mikroplastike na kvadratni kilometer. S tem podatkom se uvrščamo v vrh najbolj onesnaženih vodnih teles na svetu.

K takšni visoki številki pripomorejo industrija, zaprtost Jadranskega morja, ter pa turizem in seveda ozaveščenost prebivalstva na kopnem, saj po podatkih več raziskav kar 80% odpadkov v morskem okolju vanj vstopa iz kopnega.

Največ plastike v morje pripotuje po rekah (rešitev za zajezitev plastike, se je že našla), velik krivec pa so tudi neprimerno zaščitene deponije, iz katerih odpadke lahko prinese veter, kanalizacijske odplake, ter seveda neozaveščena človeška aktivnost.

Količina odpadka v okolju se poveča v poletnih mesecih, ko je več tudi rekreacije in druženja na prostem (in posledično več odvrženih embaliranih produktov, predvsem ostankov živilske embalaže), ob kopnem pa so v porastu še cigaretni ogorki, embalaža sončnih krem, ter jedilni pribor. Ti lahko pomagaš s 6 načini!

Onesnaževanje voda s plastiko pa ni pomembna tematika zgolj zato, ker direktno vpliva na naše zdravje, temveč vpliva tudi na stalne prebivalce vodnega okolja. Večina plastičnega odpadka konča v morju, kjer se celoten problem šele začne. Čeprav se plastika verjetno ne bo razgradila še dolgo po tem, ko človeka ne bo več na Zemlji, to ne pomeni, da ne razpada.

Ta delež je majhen, večji problem so majhni plastični delci, ki nastanejo kot stranski produkt proizvodnje raznoraznih izdelkov za vsakdanjo rabo. Ti ogrožajo bitja, ki se preživljajo s filtracijo vode in mimogrede svoje notranje organe napolnijo z ogromnimi količinami plastičnih delcev. In kar je še huje – morske živali ob konzumaciji plastike občutijo navidezno sitost, ki hitro mine, zato imajo nagonski občutek, da jo morajo pojesti več. Nekoliko v šali, pa vendarle zares, je plastika za ribe to, kar je za najstnike hitra hrana.

Mikroplastični delci se zlahka vključijo v prebavni trakt in končajo v neskončnem krogu krvožilnega sistema, od kjer ne pridejo več. O tem, kako se to prenaša po prehranjevalni verigi, pa smo že pisali. Naslednja oblika plastičnih težav v vodnem svetu pa je makroplastika. Kot že termin pove, gre tu za večje plastične delce (in še prej kot delce, kose). Tudi večji plastični kosi privabijo živali in te se z veseljem hranijo z njimi (zato si verjetno na obali večkrat videl/a nasedle obgrizene odpadke, kot pa cele). Veliko težav je tudi s plastičnimi vrečkami, ki večje živali v morju lahko vizualno asociirajo na mehkužce, in jih zato pomotoma pojejo. Kaj to pomeni za žival, verjetno lahko logično uganete.

V aktivnem življenju suparjev in kajtarjev pa ni pomembno le zavedanje glede uporabe plastike, previdni moramo biti tudi na drugih področjih, kot so uporaba fosilnih goriv, prehranjevalne navade, itd.

To so seveda osebne odločitve, vendar nadalje pripomorejo k zdravju ekosistema, v katerem se komo gibali z našim kajtom oziroma sup desko. Verjetno si želiš nekega dne izkusit potovanje na eksotične otoke, tam uživat s svojim jadrom, zvečer drseti po turkiznem morju …

Si želiš to doživeti tako, da moraš ob veslanju od sebe odrivati plastiko? Ali pa tako, da na živo bitje pod seboj komajda naletiš? Bo takšno potovanje nekoliko izgubilo smisel in pomen, če boš med snorklanjem naletel le na odpadke in gole skale, in se odrekel plavanju z orjaškimi kitovci?

Verjetno si želiš okoli sebe videti bujno zeleno naravo, to pa ne bo mogoče, če se bo onesnaženje vode eksponentno stopnjevalo, kot se zdaj. Več kot polovica kisika naše atmosfere izvira iz oceanov, in če uničimo oceane, izgubimo tudi floro na kopnem. Vse skupaj tvori najširšo možno sliko.

Čisto okolje in čista narava za supanje

KAKO LAHKO POMAGAM IN KAJ LAHKO NAREDIM SAM/A

Enostavno! Supaj, supaj, supaj! Navduši prijatelje nad kajtanjem, raje kot nad aktivnostmi, ki porabijo veliko energije in proizvedejo veliko odpadnih stranskih produktov ali snovi.

  • Raziskuj lokalne znamenitosti in skrite kotičke, ki jih ponujajo bližnji kraji, pospravi za sabo in spoštuj naravo okoli sebe. To je vse, kar moraš narediti, saj s tema dvema športoma že tako narediš ogromno za okolje (kot tudi zase).
  • Korak naprej je, da svojem naslednjem izletu pobiraš smeti, na katere na letiš. S supom bo to še najlažje, saj lahko odpadke enostavno položiš na desko in jih brez napora pripelješ na kopno, kjer lahko poskrbiš za pravilno razvrščanje.
  • Preden se odpraviš v vodo preveri, da se slučajno ne giblješ na območju, ki bi bilo zaščiteno. Izogibaj se tudi območjem, kjer se živali zbirajo, gnezdijo, ali kamor se pridejo razmnoževat.
  • Čim prej zapusti plitko vodo, saj tako zagotovo ne poškoduješ nobenega rastlinja. Najboljša stvar, ki jo lahko narediš pa je, da se preprosto spraviš ven in veslaš, oziroma loviš veter in valove!
  • Praznuj vsako priložnost, ki jo dobiš, da lahko uživaš na vodi. Kot ljudje, ki uživamo v vodnih športih, smo najbolj dovzetni za onesnaženje vode, zato bodimo vzor drugim, kako z njo ravnamo.

100 supov na Ljubljanici za čistejšo reko

PRIDRUŽI SE NAM NA OKOLJEVARSTVENEM DOGODKU – 100 SUPOV!

Skrbi za okolje se lahko lotimo tudi skupinsko. Pridruži se nam na letošnjem dogodku 100 supov za čisto Ljubljanico, ki je planiran konec jeseni. Že 4. se bomo zbrali suparji iz celotne Slovenije, ki se nas dotaknejo onesnažene reke, jezera in morja.

Poleg posebnega doživetja, ogleda središča Ljubljane iz vodne gladine, bomo skupaj poskrbeli za čistejšo Ljubljanico! Med suparje bomo, kot se za zeleno prestolnico spodobi, razdelili biorazgradljive vrečke, supanje združili s čiščenjem nabrežja Ljubljanice in širili ozaveščanje, da lahko sami veliko pripomoremo k temu, da so naše vode bolj čiste.

Datum dogodka še ni znan, lahko pa se prijaviš na naše okoljevarstvene novičke in obljubimo, da boš med prvimi, s katerimi bomo delili vse podrobnosti.

BLOGA, KI TE UTEGNETA ZANIMATI

Leave a comment

more
Allowed HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <blockquote> <code> <em> <strong>