Zgodbe s kite potovanja po Madagaskarju

Madagaskar se lahko pohvali z odlično vetrovno statistiko, vedno se je slišal zelo eksotično, dosegle so nas tudi zelo pozitivne izkušnje drugih popotnikov. Zato smo šli septembra z našo “explore” ekipco preveriti, ali so dežela, ljudje, kultura, spoti tako zanimivi, da je destinacijo vredno postaviti na Bananaway kite zemljevid in se vračati. 🙂

1. Preden smo sploh šli

Še nobenega kite tripa nisem načrtovala toliko časa kot tega. Ker je infrastruktura Madagaskarja resnično slaba (kot boš lahko bral/a v nadaljevanju, smo na enem delu Madagaskarja za 100 km s terenci potrebovali dobre 4 ure), ker se slabše povezujejo z razvitim svetom (spletne strani letalskih prevoznikov ne omogočajo nakupov s kreditnimi karticami, ampak le preko lokalnih mobilnih bank), ker skoraj nihče ne govori angleško, si resnično odvisen od lokalnih agencij. In delo z lokalci res kar zahteva enega potrpljenja, saj je njihov odgovor na zelo pozne odgovore slaba internetna povezava. Ki pa je, kot smo ugotovili sami, res slaba ali je ni. 🙈 Ampak že prvi dan na Madagaskarju se je trud poplačal. 🙂

Naše potovanje je trajalo 3 tedne – 2 kajtarska tedna na severu in en avanturistično-backpackerski teden na zahodu.

2. O kite spotih in vetru

Ko se imaš res dobro, čas beži enkrat hitreje in tako smo si zadnji dan severa vsi skušaj želeli, da bi na spotu ostali še 2 tedna. Z lahkoto! 🙌

Internet je po celem Madagaskarju zelo slab, zato smo telefone začeli puščati v sobah, se popolnoma odklopili in leteli. Veter je namreč res poln, zato gre precej lažje v višino. 🙂 😃😃😃 

Statistika ni bila nikoli vprašanje, mogoče bi si celo kakšen dan želeli kakšen vozel manj. Vetrovna sezona na Madagaskarju traja celih 8 mesecev z viškom poleti (junija – septembra), ko vsakodnevno piha veter z jakostjo med 30 in 45 vozli. 

Prav zato smo se odločili potovati na koncu glavne sezone, ko se statistika giblje med 20 in 25 vozli, veter pa ni tako refulast. Občutili smo tudi veter 30+ in po pravici povedano, ni nič kaj prijeten.

Če nas poznaš, veš, da iščemo perfect flat spote in tega žal tukaj nismo našli. Spot sicer tudi na oseko ne postane tako flat, kot smo vajeni iz Kenije ali Brazilije, a smo ta minus hitro kompenzirali s kajtanjem na igrih valovih, ki se oblikujejo na grebenu na mid tide. 

3. Ko te male žverce pridejo tako blizu, se dejansko stopiš! 😍😍😍

🍀 Ta lemurček je v nekako udomačen hišni ljubljenček, saj s svojo družino vsako jutro pride na zajtrk na isto drevo. Dišita jim predvsem banana in mango. Logično! 😋 V divjini hranjenje lemurjev ni odgovorno, saj se jim življenjska doba občutno skrajša. 🙁
🍀 Lemur je sicer ikona Madagaskarja, saj okoli 100 različnih vrst živi le na tem koščku planeta. “Športni” lemurji so aktivni podnevi, tisti najbolj luštni pa zaživijo ponoči, a jih lahko vidimo podnevi, ko zaradi vročine prilezejo na odprtine debel (oči imejo odprte cel dan, a v resnici ne vidijo prav nič).
🍀 Največji lemur je bil velik kot gorila in je izmurl pred 2000 leti s prihodom človeka. 😡 Tudi danes je kar nekaj vrst na robu preživetja predvsem zaradi obsežnega požiganja gozdov, nekatera plemena jih tudi namensko lovijo (predvsem vrsto aye-aye), saj verjamemo, da so lemurji “evil spirit of the dead”.
🍀 Navdušili so nas sicer tudi Indri, ki pojejo v skupinah in se jih sliši z razdalje 10 km. Ko jih slišiš v živo, gredo vse kocine pokonci. 😃 Poslušaj jih 👉 http://bit.ly/2Oy2wyj

4. Emerald sea za oči spočit!

Nobene krivice se ni naredilo, ki se je Emerald sea ime podelilo. 😉 Z ekipo smo naredili en kratek, a sladek downwind trip in se razgledali čez celo laguno. Res je lepo! A na žalost tudi precej choppy.

Na vrhu lagune smo se čekirali na enem malem flat spotu, a je na žalost prostora za ene 4 kajtarje. Nekaj približno flatu se naredi pod glavnim otočkom, kjer so nam lokalci pripravili kokose in kosilo, a je veter zelo refulast, saj piha direktno čez otok. Poigrali smo se tudi z valovi in podownwindali do »Poola«, ki je najbolj poveličevan spot na Emeraldu. Na low tide je super, smo se lepo razigrali! 😉

5. Afrika ima žensko energijo. 💃

Ko vidiš domačine plesati, je jasno, da ima Afrika žensko energijo. Znajo uporabljati svoje telo in na čase nam je bilo še dekletom malo vroče. 🤣🤣

In ko prsti dotaknejo se bobnov, pete zasrbijo in tudi naši boki se sprostijo. 💃🕺 Ja, moramo priznati, da smo kar veliko plesali. 😊 Domačinke so nas učile plesnih korakov in ko so se bobnom, kitaram, palčkam in »tik tak« bombončkom pridružili še domačini s svojim razgibanim ploskanjem, se nam je zmešalo. 🎉 Še danes čutimo to energijo, kam se gre plesat??

6. O deževnih gozdovih 😿🌳

Izginjajo! Vsak dan! Po grobih ocenah je z Madagaskarja izginilo že okoli 90% vseh gozdov. 😱 Oči postajajo solzne, ko gledaš skozi okno letala in vidiš, da so vse površine do koder seže pogled gole in spremenjene v neko savano. Na reki smo v le 3 dneh videli več kot 10 različnih požarov! Za določen odstotek deforestacije je odgovoren naš razvajeni svet, saj se palisander uporablja za izdelovanje glasbil in luksuznega pohištva, tako da je namenski izsek potoval na Kitajsko, v Evropo, v ZDA. Drugi del odgovornosti prevzemajo neizobražena lokalna plemena, ki s požiganjem spreminjajo gozdove v obdelovalne površine za gojenje riža oz. izdelujejo oglje za kuho?? 🤦‍♀ Mi smo “oglje” raje pobrali po tleh!

Posledica deforestacije je neverjetna erozija, trgajo se celi hribi. Na severu Madagaskarja je narava iz katastrofe ustvarila znamenitost, ki se ji je prijelo ime kamniti gozd. Tsingy rouge je kamninska formacija rdečega laterita, ki se je svetu pokazala v 60ih letih, zraste vsako leto za približno 3m in je res impresivna.

7. Deževni gozd in endemična narava

Madagaskar je izoliran otok vse odkar se je pred 88 milijoni leti ločil od Indije, zato gosti številne endemične živalske in rastlinske vrste. Radovednost nas je vodila v tropski deževni gozd Amber Mountain, kjer smo spoznavali življenje v divjini. Rokovali smo se s kameleoni, prisluhnili ptičem, pogledovali proti orhidejam, iskali najmanjšega znanega kameleona na svetu (velik je le 2 cm) in našli banana polža. 😊

Zanimivo je, da je eksotičen gozd od našega spota oddaljen le 30 km zračne razdalje. Prebivalci Diega Suareza imajo srečo, saj deževni gozd s pitno vodo napaja celo regijo. Deževni gozd je zaščiten, a kljub temu izginja vsak dan. Lokalni vodiči se problematike zavedajo in zasajajo endemične rastlinske vrste. Sredi gozda smo srečali prebivalce manjših vasi, ki vsakodnevno pešačijo čez gozd do večje vasi vsaj 4 ure, da na tržnico prodajo svojo hrano in zamenjajo z drugo. Postavi se v to kožo!  To, da na Hoferjevi blagajni zaradi gneše čakaš 5 minut ni največji problem na svetu… 

8. Življenje se odvija ob rekah ali naš 3 dnevni kanu safari po reki Tsiribihinja

Ker smo iz zelo različnih strani slišali, da je Madagaskar zelo poseben in še vedno zelo nedotaknjen in avtentičen, smo se po dveh tednih prelevili v popotnike, pustili kite bage v Tani in se podali na zahod. S 4×4 smo potovali cel dan, da smo dosegli malo vasico, ki je predstavljala izhodišče za naš avanturistični safari po reki Tsiribihina.

Tsiribihina v malagaščini pomeni »ne prečkaj«, saj je bila reka v preteklosti polna krokodilov – dva smo videli tudi sami. Potovali smo z lokalnimi kanuji imenovanimi pirogue, v katere smo dali svoje stvari in hrano ter se odpravili na 100 km pot v območje brez telefonskega signala, brez elektrike, brez wifija, brez avtomobilov, restavracij in hotelov.

Spali smo v šotorih na rečnih nabrežjih, se skopali v slapu in varnih delih reke.  S kanuji smo drseli mimo golih hribov, klifov in mangrovov v tiho divjino, drseli smo pristnemu lokalnemu življenju naproti. Jasno je, da v manj razvitem svetu vasi nastajajo ob vodnjakih in rekah in prav tam se odvija tudi življenje. Tsiribihina napaja riževa polja, v njej ljudje iščejo zlato, v njej ljudje umivajo perilo, sebe, zebu-je, in prav ta reka ljudem predstavljajo tudi edini vir pitne vode.

Potovanje po reki odpira oči, kako osnovno živijo ta plemena. Živijo v malih slamnatih hišah, brez elektrike in wcja, obleženi v tenko ogrinjalo spijo na tleh, ne poznajo okusa marmelade in ne vedo, kaj sploh narediti z margarino. Nekateri pridelujejo riž, tobak ali koruzo, drugi lovijo ribe, tretji prodajajo oglje, četrti ne delajo nič.

Obiskali smo dve plemeni in takoj nas je obkolilo cca 30 malih otrok, ki so obsedeni z »vaza« (v malgaščini pomeni tujec). Primejo te za roke in te peljejo čez vas. Sprehodili smo se čez tržnico, obiskali lokalno hišo in videli kako se otroci stepejo za piškote, kupili senčnike, poskusili lokalne riževe vaflje, vodiči pa so nam kupili 4 žive kokoši, ki so nam jih pripravili za večerjo.

Zvečer so fantje s svetilkami po gozdu poiskali drva in zakurili ogenj okoli katerega je zaokrožil rum in nas dvignil na noge. 😊 Ne smemo se pozabiti spomniti na zvezde, ki so zaradi ničnega svetlobnega onesnaženja naravnost neverjetne. Tako potovanje ustvarja spomine.

Na Madagaskar se vračamo že med prvomajskimi prazniki 2024, program bo združeval kajtanje na Madagaskarju na dveh najboljših spotih in 2-dnevni treking po deževnem gozdu s spoznavanjem pravega Madagaskarja! Pridruži se nam!